Zavarovanje terjatev je zagotovo učinkovita rešitev na področju financiranja prodaje, ko se dobavitelj želi zaščititi pred neplačili do domačih in tujih kupcev. Na ta način se bistveno zmanjšajo težave v poslovanju in zniža tveganje za nastanek težav na tem področju. Ne pozabimo, da lahko že odstotek neplačanih terjatev predstavlja izgubo bistveno večjega deleža dobička – splača se poskrbeti za to, da je delež neplačil kar najmanjši, zavarovalna pogodba pri zanesljivem ponudniku pa bo zagotovila, da tudi v primeru neplačila ne bo prišlo do hujših posledic v vašem poslovanju.
Zavarovanje terjatev najdemo v ponudbi raznih finančnih strokovnjakov, pogosto v kompletu z drugimi storitvami. Vedno pa je predstavljena tudi zavarovalna pogodba oziroma zavarovalna polica, ki opredeljuje pogoje zavarovanja in vključuje tudi vse pomembne podrobnosti. Pri vseh ponudnikih seveda ne moremo pričakovati enake ponudbe, a tudi na točno ponudbo se ne moremo vedno povsem zanesti – pogodbo bo treba skrbno prebrati in ugotoviti, kakšni so pravzaprav pogoji zavarovanja. Prav tako se je treba posvetiti morebitnim drugim dokumentom, ki določajo značilnosti razmerja. Veliko strank pogodbe zgolj preleti, tako pa ni težko spregledati kakšne pomembne podrobnosti. Tudi pri zanesljivih ponudnikih se je treba o podrobnostih zavarovalne police pravočasno pozanimati, da ne pride do kakšnih nesporazumov – splača se preveriti predvsem pet ključnih točk vsake zavarovalne pogodbe oziroma police.
To je osnovni podatek, ki pove, kakšne zneske bo zavarovanje krilo. Običajno pri tem limitu ni težav, saj gre za podatek, ki se vedno točno določi že pri izbiri zavarovanja.
Zavarovalna pogodba določa višino lastnega deleža, torej tveganja, ki ga zavarovanec nosi sam. Večina zavarovanj nalaga zavarovancu med 10 in 20% delež tveganja, lahko pa je številka še višja, tudi do 35%. Ker je lastni delež odvisen od mnogih dejavnikov, ki odločajo tudi o tveganju neplačil, je treba točno številko seveda opredeliti v pogodbi. Največ potencialnih zapletov lahko pričakujemo pri zavarovancih, ki imajo terjatve v tujini, še posebej na kakšnih bolj tveganih trgih.
Možno pa je, da zavarovanje vključuje 100% kritje tveganja. To velja pri neregresnem faktoringu, pri katerem se odprte terjatve financirajo takoj, upravljanje s terjatvami pa prevzame faktor, ki je odgovoren tudi za izterjavo in nosi tveganje v primeru neplačila. Takšna storitev je idealna za tiste, ki se želijo s popolnim zavarovanjem v celoti izogniti tveganju v primeru neplačil kupcev.
Višine zavarovalnine ne določa le zavarovalni limit posameznih dolžnikov, temveč zavarovalnice določajo tudi maksimalno izplačilo zavarovalnine, ki je možno v tekočem letu. Tako se lahko zgodi, da zavarovanec ostane brez kritja, če maksimalno izplačilo zavarovalnine doseže že pred potekom zavarovalnega leta. Običajno je ta številka določena kot večkratnik osnovne premije in pokriva tveganja za neplačila večjih kupcev, a se ne sešteva in velja za celo leto. Ko je maksimalna zavarovalnina dosežena, v primeru drugih škodnih dogodkov v istem letu ne bo mogoče pričakovati izplačila zavarovalnine – maksimalno izplačilo bo doseženo, nadaljnja tveganja pa tako dejansko niso zavarovana! Vse to določa zavarovalna pogodba.
Zavarovanje velja le za tiste terjatve, ki so ustrezno prijavljene. Ni dovolj, da se določi le kupce, za katere bodo terjatve zavarovane, temveč morajo biti tudi vse terjatve pravočasno prijavljene. Prav tako ni dovolj, da so prijavljene le tvegane terjatve – prijavljene morajo biti vse terjatve pri posameznem kupcu, tudi tiste, ki so plačane po avansu ali v kratkem roku. Le tako bodo veljali vsi pogoji zavarovalne pogodbe, tudi zavarovalnina bo v tem primeru takšna, kot jo določa pogodba. Seveda pa je treba pri prijavi terjatev paziti še na časovne roke – običajno je treba terjatve prijaviti do 15. dne meseca.
Sodno ali izvensodno izterjavo je treba začeti v določenem roku po zapadlosti terjatve, v nasprotnem primeru morda zavarovanje ne bo veljavno. Prav tako je treba pravočasno obveščati zavarovalnico glede podatkov o kupcu, ki pomagajo pri oceni tveganja. V obeh primerih je treba upoštevati roke, ki jih določa zavarovalna pogodba. Nekateri ponudniki imajo zelo kratke roke, drugi dopuščajo več mesecev za začetek izterjave. To določa pogodba, zato jo je treba natančno prebrati.
Seveda zavarovalna pogodba vključuje še druge pomembne detajle, ki določajo pogoje zavarovanja. Prebrati je treba vse, posebno pozornost pa se splača nameniti zgoraj opisanim poudarkom.
S sklenitvijo neregresnega faktoringa se lahko elegantno izognete nepotrebnim težavam zaradi nepoznavanja zavarovalnih pogojev in zakonodaje. Odgovornost za to namreč prevzame faktor, ki nudi v sklopu neregresnega faktoringa s popolno storitvijo tudi 100% zavarovanje terjatev in s tem v celoti prevzame tveganje v primeru neplačil. Tako pri zavarovanju terjatev zavarovanec ne prevzame lastnega deleža tveganja, prav tako mu ni treba paziti na druge detajle zavarovalne pogodbe – z zavarovanjem se namreč ukvarja faktor sam, ki zagotavlja dosledno spoštovanje določenih pogojev. Zavarovanec mora seveda še vedno posredovati potrebne podatke o kupcih in terjatvah, vendar z upravljanjem terjatev in upoštevanjem strogih zavarovalnih pogojev nima več opravkov.
Jasno je, da se je možno tveganju zelo elegantno izogniti, ne da bi pri tem sprejeli kakšne kompromise. Za to poskrbijo finančni strokovnjaki, ki prevzamejo odgovornost za svoje delo, medtem ko zavarovanec svoj čas in trud usmeri v opravljanje svoje dejavnosti ter v okviru zavarovalnih limitov nemoteno poslujejo in brez skrbi prodaja svojim kupcem. Zavarovanje bo zanesljivo, ne da bi moral zavarovanec skrbeti glede rokov in pogojev zavarovanja.